Izguba otroka, bodisi med nosečnostjo, bodisi kmalu po rojstvu, je ena najtežjih preizkušenj s katero se lahko soočita zakonca. O tem se pogosto ne govori, starši pa ostajajo sami s svojo bolečino. V oddaji na Radiu Ognjišče: Večer za zakonce in družine, ki jo je vodila Marjana Debevec, je potekal iskren pogovor o žalovanju, veri in upanju in hkrati tudi opozorili na možnost duhovnih vaj »V njegovem objemu«, namenjenih staršem po izgubi otroka.
Pričevanje Darje Pečnik – izguba sina Mateja
Darja Pečnik je opisala svojo izkušnjo izgube četrtega otroka, sina Mateja, ki je umrl v 18. tednu nosečnosti. Nosečnost je bila nepričakovana, a družina se je otroka zelo razveselila. Kmalu po prvem pregledu in veselju ob ultrazvoku pa je začutila močno slutnjo, da z otrokom ni vse v redu. Kasnejši pregled je pokazal, da otroku srce ne bije več. Novico je težko sprejela, občutek je bil, kot da seje čas ustavil. Kljub zdravniškemu prigovarjanju, naj takoj sprožijo porod, se je odločila, da potrebuje čas, da dojame izgubo. Po nekaj dneh domačega žalovanja, ko se je družina skupaj poslovila, se je vrnila v porodnišnico, kjer je Mateja rodila. Z možem sta imela priložnost, da sta ga videla, poljubila, pokrižala in se od njega poslovila. Ta dotik jima je omogočil začetek procesa žalovanja in notranjega miru.
Darja poudarja, da je bilo v tistem času o tem zelo malo govora, bolnišnice pa niso znale pristopiti k takim situacijam s sočutjem. Šele po zgodbi drugih staršev je razumela pomen slovesa od otroka. Darja tudi izpostavlja, da je slovo in pokop ključnega pomena, saj omogočata začetek žalovanja in zdravljenje duše.
Pričevanje Mihe Novaka – Očetov pogled na izgubo
Miha Novak je opisal izkušnjo več spontanih splavov, ki sta jih z ženo doživela po rojstvu prvega zdravega sina. V roku leta in pol sta med nosečnostjo izgubila tri otroke. Kot oče in psihoterapevt je doživljal nasprotje med željo, da bi bil trdna opora ženi in lastno nemočjo ter dodal, da se pogosto ni znal soočiti s svojo bolečino in jo izraziti, čeprav je vedel, da bi bilo to potrebno.
Skupaj z ženo sta molila, darovala za maše, a žalost je ostajala. Žena ga je povabila na duhovne vaje »V njegovem objemu«, namenjene staršem po izgubi otroka. Sprva je menil, da tega ne potrebuje, da gre le kot podpora njej, vendar se je izkazalo, da je bilo ravno zanj to pomembno prelomno doživetje.
Vloga duhovnika – br. Miro Pavšek
Brat Miro Pavšek je pojasnil, da je vloga duhovnika na teh duhovnih vajah predvsem voditi ljudi k Jezusu, edinemu, ki lahko v resnici ozdravi človekovo dušo. Duhovnik je prisoten pri spovedih, mašah, adoraciji in katehezah ter s tem pomaga poglobiti osebni odnos z Bogom. Poudaril je, da duhovnik ne more “popraviti” izgube, lahko pa je orodje, preko katerega Bog deluje in prinaša tolažbo.
Teološki pogled – kje so nerojeni otroci?
Br. Miro Pavšek se je dotaknil tudi vprašanja, ki si ga zastavljajo številni starši: Kje je zdaj moj otrok? Poudaril je, da so otroci, ki so umrli, tudi nerojeni, pri Bogu. Niso “angeli”, temveč resnični otroci, ki imajo svoje telo, obraz in življenje pri Jezusu. Staršem svetuje, naj se jih ne bojijo nagovarjati, se z njimi pogovarjati, jim zaupati in jih prositi za priprošnjo – saj so pri Gospodu, blizu njemu.
Spodaj si lahko ogledate celoten pogovor:
0 Komentarjev